Civilna zaščita

Civilna zaščita je sistem organiziranih ukrepov, sredstev in struktur, namenjen varovanju prebivalstva, premoženja in okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Deluje tako na državni kot lokalni ravni, njene naloge in pristojnosti pa so določene v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Naloge civilne zaščite:

• Priprava načrtov zaščite in reševanja za različne vrste nesreč (poplave, požari, potresi, prometne nesreče, industrijske nesreče itd.).
• Obveščanje in alarmiranje prebivalstva ob nevarnostih.
• Organizacija in izvajanje zaščitnih ukrepov (evakuacija, zaklanjanje, oskrba prebivalstva, prvo pomoč).
• Sodelovanje s službami za reševanje (gasilci, reševalci, policija, vojska, humanitarne organizacije).
• Izobraževanje in usposabljanje prebivalcev in enot civilne zaščite za ravnanje ob nesrečah.
• Koordinacija reševalnih in obnovitvenih dejavnosti po nesrečah.

Civilna zaščita na lokalnem nivoju (občina):

• Občinski štab civilne zaščite usklajuje ukrepe zaščite in reševanja v občini.
• Občinski načrt zaščite in reševanja določa ukrepe za obvladovanje nesreč.
• Lokalne enote civilne zaščite (prostovoljci, gasilci, reševalci) izvajajo zaščitne in reševalne naloge.
• Občina zagotavlja opremo in sredstva za delovanje civilne zaščite.
• Sodelovanje z državnimi organi in sosednjimi občinami pri večjih nesrečah.

Civilna zaščita je torej ključen sistem za odzivanje na nesreče in varovanje skupnosti, še posebej na lokalni ravni, kjer je odzivni čas najpomembnejši.