Občina Lenart je v petek, 7. februarja 2020, v Domu kulture Lenart priredila proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
V kulturnem programu so nastopili: Il divji, Trio profesorjev Konservatorija za glasbo in balet Maribor (Kristijan Brus, Andrej Polič in Dušan Slaček), Mladinski pevski zbor OŠ Lenart (mentorica Marina Zimič), Kiara Katan, Eva Kurnik in Matic Lorbek, Aleksandra Papež, učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart: Ela Sirk, balet (mentorstvo in koreografija Tjaša Stergulec Repac), Zala Damiš, flavta (mentorica Manja Kos), Slavica Kurbus, klavirska spremljava, Amadej Lutar, harmonika (mentor Kristijan Brus).
Slavnostni govornik, pisatelj IGOR PLOHL je povedal:
Spoštovani gospod župan, spoštovani ljubitelji kulture!
Osmi februar se kot praznik slovenske kulture praznuje vse od druge svetovne vojne naprej. Prešernov dan tako obstaja kot eden izmed najstarejših in najpomembnejših praznikov slovenskega naroda. V letu 2020 bomo obeleževali številne pomembne obletnice, ki so povezane s slovenskih jezikom, našo kulturo in narodom. Dovolite mi, da jih nekaj na kratko omenim.
Slovensko literarno polje so pred Prešernom ključno oblikovali očetje slovenskega jezika. Med njimi Primož Trubar, ki je avtor prvih v slovenskem jeziku natisnjenih knjig. Letos tako praznujemo 470. obletnico izdaje Katekizma in Abecednika. Brez dvoma pa velja omeniti tudi 500-letnico rojstva Adama Bohoriča, slovenskega slovničarja in učitelja. Rojen je bil okoli leta 1520 v bližini Brestanice. Vodil je šolo v Krškem, bil pa je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, kjer je določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Njegovo najpomembnejše delo je prva slovenska slovnica, ki ji je dal zanimivo ime Zimske urice. V njej je s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V slovnici je opisal tudi slovensko pisavo, ki jo je sestavil skupaj s Trubarjem, Dalmatinom in Kreljem. Bohoričica se je uporabljala vse do sredine 19. st., ko jo je zamenjala gajica, s katero pišemo še danes.
Osmega februarja se spominjamo smrti našega največjega pesnika. Ne gre dvomiti, da je bil France Prešeren pesniški genij, ki je dokazal, da je slovenski jezik primeren za ustvarjanje največjih literarnih umetnin. Slovenščino je postavil ob bok bolj razvitim in veliko bolj razširjenim jezikom kot so recimo nemščina, francoščina ali ruščina. Na žalost za časa svojega življenja kot pesnik ni bil dovolj priznan in cenjen. Izrazne možnosti slovenščine so se na področju pesništva pokazale s Francetom Prešernom, pisateljsko vejo književnosti pa so utemeljili Ivan Cankar, Fran Levstik in drugi mojstri besede.
Ker je jezik esenca kulture, kultura pa osnova za obstoj naroda, so bili z umetniškim ustvarjanjem naših pesnikov in pisateljev postavljeni temelji slovenskega naroda in slovenske države. Dolga je bila pot do naše samostojnosti, vendar smo jo naposled z enotnostjo in modrostjo le dosegli. Decembra bomo praznovali tridesetletnico plebiscita, ko je velika večina državljanov potrdila tisočletne sanje slovenskega naroda. Prav je, da je eden izmed simbolov slovenske države, himna Republike Slovenije, delo našega največjega pesnika. Zdravljica nas še posebej v teh nemirnih časih, ko se zdi, da nas ogrožajo prišleki drugih jezikov in kultur opominja, da je potrebno prihodnost graditi na vrednotah kot so strpnost, medsebojno spoštovanje in razumevanje. Istočasno pa moramo biti ponosni na naš jezik, kulturo in državo, čeprav se slednje zdi včasih še posebej težko.
V letošnjem letu bomo obeleževali še eno pomembno obletnico, 10. oktobra bo minilo natanko 100 let odkar se naši rojaki na avstrijskem Koroškem niso odločili za priključitev k matični domovini. Zaradi strahu pred neznanim in iz gospodarskih razlogov so ostali narodna manjšina sosednje države, ki jo je večinski narod že v veliki meri asimiliral. Mislim, da nam mora biti ta obletnica v velik poduk. Kljub doseženi samostojnosti to še zdaleč ne pomeni, da ima slovenski jezik in z njo naša kultura sama po sebi zagotovljen obstoj. Ogroža jo globalizacija, ki je na stežaj odprla vrata angleščini kot ključnemu svetovnemu jeziku in kulturi potrošništva kot edinemu smislu bivanja. Ogroža jo odseljevanje izobraženih mladih, ki odhajajo s trebuhom za kruhom. Mnogi bodo za vedno ostali na tujem in njihovi potomci ne bodo govorili slovensko. Obstoj naroda ogroža tudi nizka rodnost. Velikokrat se sprašujem, ali se naši voditelji tega zavedajo.
Kot učitelj opažam, da naši učenci vedno slabše in vedno manj berejo. Na žalost jim tudi odrasli nismo vzgled, saj nas skoraj polovica v celem letu ne prebere niti ene same knjige. Premalo naredimo za spodbujanje bralne kulture med mladimi bralci.
Zdi se mi, da umetniško ustvarjanje naših kulturnih ustvarjalcev ne uživa primernega ugleda med izvoljenimi predstavniki ljudstva. Politike in druge odgovorne čakajo v prihodnosti veliki izzivi od katerih bo odvisna usoda naroda.
V Lenartu živim 10 let in moram reči, da sem bil na začetku presenečen in vesel, kako aktivno in pestro je kulturno življenje v Občini. Kulturni dom in druga prizorišča so dobro obiskana in ponujajo številne možnosti za kvalitetno kulturno udejstvovanje. Vsi umetniški ustvarjalci, člani kulturno umetniških društev, gledaliških in glasbenih skupin ter vsi odgovorni predstavniki lokalne samouprave, ki imate posluh za kulturo, ste lahko ponosni nase.
Biti ponosen Slovenec pomeni imeti rad slovenski jezik. Poskrbimo, da nas ne zapelje kultura potrošništva, kjer je pomembna le ekonomska vrednost jezika. Slovenščina je temelj naše kulture, kultura pa temelj našega naroda. Zatorej. Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku izrekam zahvalo in iskrene čestitke vsem, ki kakorkoli prispevate h krepitvi slovenskega jezika, k likovni, glasbeni, gledališki ali katerikoli drugi umetnosti. Vi ste srce slovenske kulture in s tem utrip življenja našega naroda.
Hvala lepa!
