V petek, 10. februarja, je lenarški kulturni dom objela slovenska beseda in glasba. Osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku so soustvarili številni mladi glasbeniki in pevci, recitale vložke pa je izpeljal Miroslav Mauko. Slavnostna govornica je bila ravnateljica Celjske Mohorjeve založbe dr. Tanja Ozvatič, ki je na piedestal postavila slovensko pisano besedo, branje in kulturo, ki »želi biti nekaj najbolj žlahtnega, kar človek dela.« V svojem nagovoru se je dotaknila tudi dostopnosti do knjig, ki so nam dandanes tako rekoč dostopne na vsakem koraku, a da na žalost bralna pismenost med Slovenci upada. Proslave so je udeležil tudi župan mag. Kramberger s podžupanoma Francijem Ornikom in Gregorjem Radoha in v.d. direktorica Mojca Guzej.
Proslavo je otvorila Vanja Fekonja s slovensko himno ob klavirski spremljavi. Bogat kulturni program je povezoval Miroslav Mauko, predsednik KD Delavec Lenart, ki že mnogo let pripravlja odlične in kvalitetne kulturne vsebine. Ena izmed najbolj prepoznavnih je zagotovo uprizoritev tragične ljubezenske zgodbe Agate in Friderika, kjer je dogajanje postavljeno v Slovenske gorice, znameniti grad Hrastovec in njegovo okolico. dr. Tanja Ozvatič se je v svojem uvodnem nagovoru dotaknila torkove državne slovesnosti, recitala ob koncu proslave, ko so se na televizijskih zaslonih odvrtele odjavne špice, kjer je izrazila svoje pomisleke: »Kultura je vse, kar živimo in kako živimo. A ne morem mimo očitnega. Pa je bilo to tudi kulturno? Kulturi atributi provokacije, oporekanja in samovolje ne pritičejo. Kultura ne more razdirati in prevračati, mora presegati. Govorimo namreč tudi o poslovni kulturi, politični kulturi, o kulturnem vedenju pri mizi ali v gledališču. Svobodna volja posameznika mora trčiti ob meje družbeno spremenljivega in dopustnega, da lahko govorimo o kulturnem sobivanju in demokratični družbi. Ob praznovanju slovenske kulture je izpostavila tudi pomen branja in kulture, saj le-ta »želi biti nekaj najbolj žlahtnega, kar človek dela. Umetnost je nekaj, kar doživljamo. To, kar živimo pa je naša kultura. Prva in najstarejša založba Celjska Mohorjeva založba je živ dokaz.«
Bralna pismenost upada in to je zaskrbljujoče
Dr. Ozvatičeva je predstavila tudi blaginjo, ki jo je občutiti na področju založništva, saj so nam knjige v slovenskem jeziku tako rekoč na voljo na vsakem koraku. »V Sloveniji letno izide več kot 5000 knjig in po količini izdanih knjig na število prebivalcev smo v svetovnem vrhu. Vse nam je na dosegu roke. Časi blaginje bi torej lahko rekli, kar se tiče dostopnosti slovenske knjige in kulture nasploh. Pa vendar vse raziskave kažejo, da polovica Slovencev na leto ne prebere nobene knjige. Zadovoljimo se z dnevnimi spletnimi novicami in v vse manjši meri s časopisi. Posledično razumljivo raziskave opozarjajo na upad bralne pismenosti med Slovenci,« pojasnjuje zaskrbljeno, a hkrati pohvali pestro dogajanje v naši lenarški knjižnici.
Kdor bere, živi mnogo življenj
Slavnostna govornica je v nagovoru podčrtala tudi, da je branje najuspešnejše prizadevanje, kako biti srečen. »Človek namreč postane del tega, kar je prebral. Vse, kar prebereš, postane del tebe. Branje širi obzorja, oblikuje naša notranja stališča, nas izziva, da se do prebranega opredelimo in oblikujemo svoj nazor na podlagi lastnih presoj. Knjiga zahteva čas in nas uči tudi potrpežljivosti. V njej se soočimo s težavami, strahovi, razvijamo empatijo in se učimo življenjskih pravil. Glasno branje z otroki je eden najlepših priložnosti za vzpostavitev čustvene varnosti in osebnega zaupanja. Z branjem ne le obračamo strani, ne beremo le besed, s knjigo držimo v rokah sanje, upanje in vsa znanja tega sveta. Tudi zame je najlepši kraj na svetu med platnicami dobre knjige. No, takoj za Slovenskimi goricami,« je z nasmehom zaključila in v dvorani požela sladki nasmeh, saj ima slovenskogoriške korenine.
Doktorica sociologije se je z mislijo grškega zgodovinarja dotaknila tudi časa, v katerem živimo: kultura je namreč v času blaginje okras, lahko bi rekli privilegij vedenja in razkošja. In tudi zatočišče v stiski. »Naj naši različni pogledi ne kalijo naše enotnosti o oblikovanju slovenske in kulturne zavesti. Naj dnevno agendo oblikuje to, kar nas združuje. In naj bo vsak dan praznik življenja in življenje vsak dan praznovanje kulture. In še eno je gotovo: prva slovenska založba bo ostala Slovensko-Slomškov branik kulture, tradicije in Slovenstva. Gradila bo na izrednih zaslugah naših prednikov in temeljih naše kulture s spoštovanjem do lepega, dobrega in do tradicije iz katere je v sodobnosti mogoče črpati sveže in navdihujoče bogastvo navdiha mladih rodov slovenskih pesnikov in pisateljev,« je svoj nagovor zaključila dr. Tanja Ozvatič.
Kulturni program so soustvarjali številni mladi pevci in glasbeniki: Špela Brumen in Aleksander Živko, Neža in Robert Ožinger, Pihalni kvintet Pulz, Mladinski pevski zbor OŠ Lenart, učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart: Matic Veronik, Katja Smonkar, Lucija Vinter, Tai Kmetič, Zala Čuček Rojs, Slavica Kurbus, Ela Črešnar in OŠ Voličina.
Foto: Nina Zorman
